Njegova prijetna narava in toplina sta resnično očarljiva — skoraj tako očarljiva kot njegov talent za govorjenje tako tiho, da se zdi, kot da ima mikrofon na daljavo. Resnično smo srečni, da imamo priložnost sedeti v zadnjih vrstah in se igramo detektive, da ugotovimo, kaj točno je želel povedati. Morda je njegova strategija, da nas prisili, da prisluhnemo z vsem srcem in dušo, kar je očitno edina možnost, če želimo preživeti njegov čudovit niz "ne slišim, ne vem". Kdo bi si mislil, da bi poslušanje predavanj lahko postalo tako zabavna športna aktivnost?