Predvsem me motijo razni nesmiselni pedagoški ukrepi in nerealna pričakovanja do študentov. Zelo teoretičen pristop na vajah, na kolokvijih in izpitih pa so pričakovanja in zahteve po znanju bolj praktične narave, kar povzroča težave. Veliko težav je bilo pri pridobivanju gradiva, saj ga kirurški kolektiv ne posreduje ali pa je gradiva glede na število KT odločno preveč. Zaradi previsokih pričakovanj po znanju, velikokrat trpi odnos do študentov. Moti me tudi, da karkoli je povedano na vajah enkrat, bi si morali študentje zapomniti za vse večne čase. Včasih ne škodi, če se človek spomni, kako je biti študent, biti obsipan z neštetimo informacijami vsak dan ... in se opomniti, da nismo vsi ljudje enaki, z enakimi željami in ambicijami. Poleg naštetega sem dobila občutek, da je dr. Plavec zelo inteligentna ženska in odlična kirurginja, le pedagoško se mi zdi malo neizpiljena. Rokov za kolokvij je premalo.
moč komentarja:
-0+0
Dobra kirurginja ampak mislim da je mučenje študentov tudi med urgentnimi primeri neprimerno in nepotrebno. Nimamo istih zelja in ambicij, dvomim da tudi veterinarji na kliniki poznajo vse misice telesa ki se jih njena roka dotakne na odprtem psu v kirurski dvorani. Posmehovanje neznanju in obotavljanju studentov, netocnost, egoizem, cinizem.. mogoce klasicen kirurg? Ne - Betka pa Zgank nista taksna :)